Ogrevanje na plin
Pod črto: v obstoječih stavbah torej plin ne bo prepovedan, tudi plinsko peč boste še lahko imeli, ampak plina NE BO!
Ogrevanje na lesno biomaso (drva, peleti, sekanci)
Ključno vprašanje?
Ali ljudje lahko sami izbirajo način ogrevanja ali bo to centralno-plansko določila država in zeleni aktivisti. Za NSi je odločitev jasna. #referendum
Vir članka: 24ur.com
Pri oblikovanju komisij se je zapletlo, ker SDS ne sprejema tega, da je Nova Slovenija samostojna opozicijska stranka, ki zahteva partnerski odnos znotraj opozicije. V nasprotju z ustaljeno prakso je zase zahtevala vodenje obeh komisij, ki pripadata opoziciji in sta eno ključnih orodij za nadzor dela vlade.
NSi je dolgo časa pozivala SDS naj v dobro države vendarle prispeva člane v komisiji, vendar se ta ni odzvala in je to raje izrablja za politične igrice.
Vir neresnične izjave: Twitter
S sodnim sistemom nismo zadovoljni in zahtevamo njegove spremembe. In če na tem področju nič ne spremenimo, bo vse ostalo enako.
Vir neresnične izjave: Twitter
Če kdo, je na dr. Bajuka pozabil Janez Janša, ki z nekdanjim predsednikom NSi po volitvah 2008 ni nikoli več stopil v stik. O odnosu do dr. Bajuka sama zase govori tudi anekdota ob slovesnosti v Vili Podrožnik, ko je dr. Bajuk prejel nagrado za najboljšega finančnega ministra leta v EU: gostje so na prihod takratnega predsednika vlade Janeza Janšo čakali več ko pol ure, a Janše na dogodek ni bilo …
Vir neresnične izjave: Twitter
Marko Štrovs je ob izstopu iz stranke Nova Slovenija pred 15 leti aktivno pomagal ustanoviti Krščansko demokratsko stranko (KDS), postal njen generalni sekretar, s svojimi aktivnostmi v tej konkurenčni stranki pa je aktivno deloval proti NSi.
Kot zanimivost velja omeniti, da je bil gospod Marko Štrovs član Komunistične partije Slovenije in je ob včlanitvi v NSi ta podatek namerno zamolčal. Več o tem lahko preberete na: https://www.dnevnik.si/337238.
Vir neresnične izjave: Twitter
Magnetogram seje Ustavne komisije v Državnem zboru RS, 31. maj 2023
PREDSEDNIK JOŽEF HORVAT: Kolegice in kolegi, obveščam vas, da sem od Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati danes, 31. maja, prejel predlog sklepa, ki ga zdaj imate že na klopi in je tudi v sistemu Udis. Glede na vsebino sklepa sem ocenil, da je smiselno in nujno, da o njem Ustavna komisija odloči na začetku današnjega 3. nadaljevanja prve seje.
Za magnetogram in za javnost, ki nas spremlja, mi dovolite, da ta predlog sklepa preberem: Predlagamo, da Ustavna komisija na tretjem nadaljevanju 1. seje pri 2. točki dnevnega reda na podlagi četrtega odstavka 73. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep:
»Ustavna komisija nalaga strokovni skupini za področje volitev sodnikov, da mnenje strokovne skupine za področje volitev sodnikov s stališčem o osnutku ustavnega zakona EPA 299-IX, z dne 24. 4. 2023, v točki 2.5 mnenje o 131. členu Sodni svet dopolni z možnostmi dopolnitev in sprememb 131. člena, s ciljem okrepitve vloge Sodnega sveta kot gradnika in varuha samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti, ki skrbi za kakovost dela sodišč in sodnikov ter javni ugled sodstva, pri čemer naj možne spremembe oziroma dopolnitve upoštevajo uveljavljene mednarodno pravne standarde in primere tuje dobre prakse glede sestave, volitev in delovanja sodnega sveta ter dopolni predlog stališča ustavne komisije o osnutku ustavnega zakona z novo 5. točko, tako, da se bo pri pripravi predloga ustavnega zakona o spremembi 129., 130., 132. in 134. člena Ustave pripravil tudi predlog spremembe oziroma dopolnitve 131. člena Ustave, ki bo ustavno pravna podlaga za navedeno okrepitev vloge Sodnega sveta in zavezo zakonodajalcu za normativno ureditev meril in pogojev za kandidiranje in za člana v Sodnem svetu, določnejša pravila postopka izbire kandidatov za vse člane Sodnega sveta, izboljšano transparentnost odločanja Sodnega sveta ter profesionalizacijo dela Sodnega sveta.
Zdaj sprašujem predstavnike poslanskih skupin, če želijo podati svoje stališče o predlogu pravkar prebranega sklepa. Ugotavljam … Gospod Janez Janša, izvolite.
JANEZ (IVAN) JANŠA (PS SDS): Ja, hvala lepa.
Zdaj pač ta sklep gre v pravo smer, ne, ker bistvo zagotavljanja neodvisnosti sodne veje oblasti je v tem, da se vzpostavi ravnotežje med … /nemir v dvorani/
PREDSEDNIK JOŽEF HORVAT: Izvolite, nadaljujte, gospod Janša.
JANEZ (IVAN) JANŠA (PS SDS): Sem mislil, da bo gospa namesto mene. Skratka, da se vzpostavi ravnotežje med, bom rekel, avtonomijo, bom rekel, te veje oblasti, ki se odraža preko, bom rekel, ustrezne zastopanosti v organu, ki predlaga sodnike v imenovanje, in med ostalo, ostalim delom ali pa ostalim predstavništvom, bom rekel, tudi drugih vej oblasti, ki pa zagotavljajo, da ta veja oblasti ni brez nadzora. Ker če imate v Sodnem svetu, bom rekel, večinski vpliv tistih, ki pač predstavljajo to vejo oblasti, potem se brez kakršnegakoli nadzora reproducira, ne, ta veja oblasti, ampak tudi, bom rekel, posamični klani, nepravilnosti in tako naprej, saj teh primerov je polno v svetu. Tako da v sistemu imenovanja, kakršnega imamo danes v Sloveniji, pa tudi če se ga spremeni kot se zdaj predlaga, se pravi, da končno besedo ali pa končni žegen nima Državni zbor ampak predsednica ali pa predsednik republike, je ta prvi del postopka, kjer se predlog oblikuje, ključen, dejansko je ključen. Brez tega, da se kakorkoli spremeni mehanizem, preko katerega se pride do predloga, o katerem na koncu odloča po sedanji ureditvi Državni zbor, po novi predlagani predsednica republike, ne, je prenos imenovanja sodnikov iz Državnega zbora na predsednika ali pa predsednico republike korak nazaj. Ker zdaj v Državnem zboru je vsaj razprava o kandidatih, pa se pojavijo pomisleki, pa se stvari razčistijo, tudi nekaj zavrnitev je bilo, čeprav jih je izjemno malo, ne, tam, ko je šlo pač za najvišje sodne funkcije, pa še tam se je na koncu vse sforsiralo, dočim če to imenovanje pride potem zgolj v podpis predsednice države in javnost pa tudi ostale veje oblasti za to izvejo iz Uradnega lista, je narejen še en korak nazaj. Tako da v, če pa se prvi del, to, kar pač nekako vidim intenco v tem predlogu, ki je sicer oblikovan v enem najdaljših stavkov, kar sem jih videl, bi se dalo to tudi bolj jasno napisati, skratka, če se spremeni po vzoru dobrih praks iz drugih držav, kjer imajo pozitivne izkušnje s tem imenovanjem, potem je tudi razprava o tem končnem dejanju ali pa podpisu razbremenjena, razbremenjena te dileme, ki je zdaj pač ne samo v pomislekih naše poslanske skupine, ampak tudi, tudi širše javnosti. Tako da pač smer, v katero gre ta sklep, podpiramo, je pa treba po moje tukaj zagotoviti poleg vseh teh standardov tudi to, da ta postopek ni zaprt zgolj v neke ozke dvorane, kjer se potem ne dobi niti zapisnikov tega organa, Sodnega sveta ali pa ko se dobi so stvari pač prečrtane, pa enostavno vse poteka, kot da bi šlo za izbor, bom rekel, neke prostozidarske lože, ne pa samostojne veje oblasti. Tako da s tega vidika zdaj, če sem dobro prebral ta stavek, je to za podpreti in tudi s tem odložiti vso nadaljnjo razpravo o tem, kje je ta končni podpis.
Vir neresnične izjave: Twitter
Evropska poslanka Ljudmila Novak je sporočila, da sta se ji pred letom in pol v Ljubljani dva mladoletnika na skiroju pripeljala izza hrbta, zadnji od njiju pa ji je iz rok iztrgal torbico. Odpeljala sta se naprej in izginila za vogalom. Dogodek je prijavila policiji, ki pa ji je torbico vrnila že isti dan, saj sta jo roparja na begu odvrgla.
Iz torbice je izginilo nekaj gotovine, dokumenti so ostali nedotaknjeni. Proti enemu od storilcev so uvedli sodni postopek in izkazalo se je, da gre za štirinajstletnega mladoletnika s stalnim prebivališčem v Ljubljani.
Ker Ljudmila Novak neprijetnega dogodka ni razumela kot dejanje, ki je povezano z njeno politično aktivnostjo, o tem ni obvestila javnosti. Prav tako nasprotuje tudi vsem poskusom, da bi se ta dogodek izrabljal za širjenje kakršnekoli nestrpnosti.
Vir: Nova24TV
Aktualna vlada se je odločila, da namesto 45 oklepnih vozil 8X8 Boxer nabavi 106 oklepnih vozil 8X8. Ocenjena vrednost nakupa znaša 695 milijonov evrov.
Zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi, nezadostnih proizvodnih kapacitet in visoke inflacije so se cene vojaške opreme na trgu močno zvišale. Zato je danes na trgu praktično nemogoče kupiti oklepna vozila s primerljivimi lastnostmi in stopnjo varnosti vozilom Boxer po ceni, ki bo nižja od izpogajane v razveljavljeni pogodbi. Nižjo ceno je možno doseči samo z varčevanjem na kakovosti in zaščiti. Vsak privarčevan evro pomeni nižjo stopnjo zaščite. Varčevanje na varnosti vojakov je napačna usmeritev.
Odločitev za nakup 45 vozil Boxer je bila pretehtana. Gre za najnižjo možno število vozil, ki zagotavljajo vzpostavitev srednje bojne bataljonske skupine, za toliko vozil pa smo glede na kadrovsko stanje imeli tudi zagotovljeno posadko. Odločitev za nakup 106 vozil je izjemno tvegana. Zaradi nedavnih katastrofalnih kadrovskih trendov v SV se lahko zgodi, da posadk ne bo in bodo vozila stala v garažah. To bo velik fiasko aktualne vlade, hkrati pa bo to tudi voda na mlin tistim, ki želijo ustaviti kakršne koli obrambne nakupe.
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravil minister Janez Cigler Kralj, je zagotovil sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe do leta 2025 iz naslednjih virov:
Sredstva za izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi do leta 2025 so bila zagotovljena!
Po načrtu NSi bi v letu 2025 za izvajanje dolgotrajne oskrbe zagotovili naslednje dodatne vire:
Uvedba prispevka za socialno oskrbo bi morala biti vsaj finančno nevtralna – ljudi ne bi smeli še dodatno finančno obremeniti.
Davčna reforma NSi
Če aktualna Vlada ne bi odpravila naše davčne reforme (dvig splošne dohodninske olajšave na 7.500 EUR v letu 2025), bi ljudem tudi po uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo v žepu ostalo več: posamezniku s povprečno plačo bi v žepu ostalo med 500 in 700 EUR več na leto.
Vir: Necenzurirano.si
NSi je v parlamentu glasovala proti spremembi Zakona o dolgotrajni oskrbi.
V času referendumske kampanje smo zelo jasno sporočili svoje stališče v zvezi z vladnim zakonom (PROTI).
Referendum sam pa je bil že vnaprej izgubljena bitka, saj ljudje na njem niso odločali o vsebini, ampak predvsem za ali proti Janezu Janši.
Vsakomur, ki nepristransko spremlja delo slovenskih političnih strank, pa je že postalo jasno, da je NSi samostojna stranka s svojo politiko in da zavrača vsakršne ideje o gospodarju tako na levi kot na desni strani slovenske politike.
Vir neresnične izjave: Twitter
Marjan Šarec na novinarski konferenci: Po prvotnih napovedih bi morala država zaradi odpovedi pogodbe o nakupu oklepnikov boxer plačati okoli 70 milijonov pogodbene kazni, a bo ta po besedah ministra za obrambo Marjana Šarca informacijah znašala 4,15 milijona evrov. S hitrim odstopom od pogodbe je po njegovih besedah država prihranila 65 milijonov evrov.
Dejstvo je, da v pogodbi za nakup osemkolesnikov boxer ni predvidena pogodbena kazen v primeru odstopa od nakupa.
Ob besednih akrobacijah ministra Šarca, da je Sloveniji prihranil 65 milijonov, je predsednik NSi Matej Tonin v izjavi za javnost zapisal:
“Odločitev za nakup vozil Boxer je bila sprejeta v času vlade Mira Cerarja. V postopkih analize trga so se preučile možnosti nakupa petih različnih vrst oklepnih vozil. Vozilo Boxer se je izkazalo kot najbolj varno in tehnološko dovršeno oklepno vozilo. Ponudba, ki je vsebovala tudi rezervne dele, je bila ekonomsko najugodnejša.
Z nakupom vozil Boxer bi podprli evropsko in slovensko obrambno industrijo, s čimer bi krepili nujno strateško avtonomijo EU. Vozila Boxer bi zagotovila najvišjo stopnjo varnosti v iskanem razredu oklepnih vozil. Z odpovedjo pogodbe aktualna vlada sporoča, da varnost slovenskih vojakov ni več njena prioriteta.
Vlada, ki v času vojne v Ukrajini odstopi od pogodbe za nakup oklepnih vozil Boxer in je za to celo pripravljena plačati penale, je neodgovorna in politikantska. Pred varnost vojakov in nacionalno varnost Republike Slovenije postavlja svoje ozke politične interese in pri tem slepo sledi zahtevam stranke Levica.
Učinkovitost žal ni vrlina Golobove vlade. Samo za odpoved pogodbe so potrebovali eno leto. Predstavitev alternative za oklepnik Boxer so napovedali do konca decembra 2022, pa se je časovnica tudi tokrat zamaknila. Glede na dejstvo, da je pogodba za nakup Boxerjev vredna 240 milijonov evrov, pa bo zares zanimivo spremljati, kako bo vlada pri tem prihranila napovedanih 400 milijonov evrov.”
Matej Tonin je kot obrambni minister pogodbo za nakup boxerjev podpisal, ko je dobil zeleno luč parlamenta in tudi Ustavnega sodišča RS. Levica je namreč z namenom blokiranja postopka nakupa vložila zahtevo za presojo ustavnosti odločitve državnega zbora, da referendum o nakupu boxerjev ni možen. Ustavno sodišče je odločitev parlamenta, da referendum ni možen, potrdilo.
Vir neresnične izjave: novinarska konferenca Marjana Šarca (SiolNET)
Predsednik Komisije za nadzor javnih financ (KNJF) Jernej Vrtovec (NSi) je v enem letu sklical in izvedel 11 rednih in 16 nujnih sej KNJF. Člani so zahtevali natančne odgovore predstavnikov Vlade o načinu in gospodarnosti porabe javnih sredstev.
V nadaljevanju navajamo najbolj odmevne teme sej KNJF:
Žal poslanci Poslanske skupine SDS že vse od volitev 2022 ne želijo sodelovati pri delu KNJF, kar močno otežuje učinkovit nadzor opozicije nad delom Vlade.
Vir neresnične izjave: Twitter
Nova Slovenija je samostojna opozicijska stranka in vse kar zahtevamo je partnerski odnos znotraj opozicije.
Kaj bi torej moral storiti SDS: izmed svojih 26 poslancev bi v KNJF morali imenovati 4 svoje poslance in v KNOVS 2 svoja poslanca. S tem bi zagotovili normalno delovanje obeh komisij, omogočili bi celovit opozicijski nadzor nad delom Vlade, NSi pa bi takoj izročila podpise za ustanovitev preiskovalne komisije glede spornih poslov GEN-I na Balkanu.
Da gre le za politično igro, je v pismu članom že januarja letos pojasnil predsednik stranke Matej Tonin, ki je zapisal:
»Še zadnji iz kroga očitkov pa je, da NSi ne prispeva podpisov za preiskavo poslov GEN-I na Balkanu, ker domnevno ščitimo Roberta Goloba. Zaradi trmarjenja SDS imata parlamentarni komisiji (Komisija za nadzor javnih financ in Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb), ki bi morali nadzorovati delo vlade, že 8 mesecev težave pri svojem delu. Osnovno vprašanje je torej: Komu je v interesu, da je vlada brez resnega nadzora opozicije?«.
Pravilni odgovor najbrž poznate …
Vir neresnične izjave: Twitter