Magnetogram seje Ustavne komisije v Državnem zboru RS, 31. maj 2023

PREDSEDNIK JOŽEF HORVAT: Kolegice in kolegi, obveščam vas, da sem od Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati danes, 31. maja, prejel predlog sklepa, ki ga zdaj imate že na klopi in je tudi v sistemu Udis. Glede na vsebino sklepa sem ocenil, da je smiselno in nujno, da o njem Ustavna komisija odloči na začetku današnjega 3. nadaljevanja prve seje.

Za magnetogram in za javnost, ki nas spremlja, mi dovolite, da ta predlog sklepa preberem: Predlagamo, da Ustavna komisija na tretjem nadaljevanju 1. seje pri 2. točki dnevnega reda na podlagi četrtega odstavka 73. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep:

»Ustavna komisija nalaga strokovni skupini za področje volitev sodnikov, da mnenje strokovne skupine za področje volitev sodnikov s stališčem o osnutku ustavnega zakona EPA 299-IX, z dne 24. 4. 2023, v točki 2.5 mnenje o 131. členu Sodni svet dopolni z možnostmi dopolnitev in sprememb 131. člena, s ciljem okrepitve vloge Sodnega sveta kot gradnika in varuha samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti, ki skrbi za kakovost dela sodišč in sodnikov ter javni ugled sodstva, pri čemer naj možne spremembe oziroma dopolnitve upoštevajo uveljavljene mednarodno pravne standarde in primere tuje dobre prakse glede sestave, volitev in delovanja sodnega sveta ter dopolni predlog stališča ustavne komisije o osnutku ustavnega zakona z novo 5. točko, tako, da se bo pri pripravi predloga ustavnega zakona o spremembi 129., 130., 132. in 134. člena Ustave pripravil tudi predlog spremembe oziroma dopolnitve 131. člena Ustave, ki bo ustavno pravna podlaga za navedeno okrepitev vloge Sodnega sveta in zavezo zakonodajalcu za normativno ureditev meril in pogojev za kandidiranje in za člana v Sodnem svetu, določnejša pravila postopka izbire kandidatov za vse člane Sodnega sveta, izboljšano transparentnost odločanja Sodnega sveta ter profesionalizacijo dela Sodnega sveta.

Zdaj sprašujem predstavnike poslanskih skupin, če želijo podati svoje stališče o predlogu pravkar prebranega sklepa. Ugotavljam … Gospod Janez Janša, izvolite.

JANEZ (IVAN) JANŠA (PS SDS): Ja, hvala lepa.

Zdaj pač ta sklep gre v pravo smer, ne, ker bistvo zagotavljanja neodvisnosti sodne veje oblasti je v tem, da se vzpostavi ravnotežje med … /nemir v dvorani/

PREDSEDNIK JOŽEF HORVAT: Izvolite, nadaljujte, gospod Janša.

JANEZ (IVAN) JANŠA (PS SDS): Sem mislil, da bo gospa namesto mene. Skratka, da se vzpostavi ravnotežje med, bom rekel, avtonomijo, bom rekel, te veje oblasti, ki se odraža preko, bom rekel, ustrezne zastopanosti v organu, ki predlaga sodnike v imenovanje, in med ostalo, ostalim delom ali pa ostalim predstavništvom, bom rekel, tudi drugih vej oblasti, ki pa zagotavljajo, da ta veja oblasti ni brez nadzora. Ker če imate v Sodnem svetu, bom rekel, večinski vpliv tistih, ki pač predstavljajo to vejo oblasti, potem se brez kakršnegakoli nadzora reproducira, ne, ta veja oblasti, ampak tudi, bom rekel, posamični klani, nepravilnosti in tako naprej, saj teh primerov je polno v svetu. Tako da v sistemu imenovanja, kakršnega imamo danes v Sloveniji, pa tudi če se ga spremeni kot se zdaj predlaga, se pravi, da končno besedo ali pa končni žegen nima Državni zbor ampak predsednica ali pa predsednik republike, je ta prvi del postopka, kjer se predlog oblikuje, ključen, dejansko je ključen. Brez tega, da se kakorkoli spremeni mehanizem, preko katerega se pride do predloga, o katerem na koncu odloča po sedanji ureditvi Državni zbor, po novi predlagani predsednica republike, ne, je prenos imenovanja sodnikov iz Državnega zbora na predsednika ali pa predsednico republike korak nazaj. Ker zdaj v Državnem zboru je vsaj razprava o kandidatih, pa se pojavijo pomisleki, pa se stvari razčistijo, tudi nekaj zavrnitev je bilo, čeprav jih je izjemno malo, ne, tam, ko je šlo pač za najvišje sodne funkcije, pa še tam se je na koncu vse sforsiralo, dočim če to imenovanje pride potem zgolj v podpis predsednice države in javnost pa tudi ostale veje oblasti za to izvejo iz Uradnega lista, je narejen še en korak nazaj. Tako da v, če pa se prvi del, to, kar pač nekako vidim intenco v tem predlogu, ki je sicer oblikovan v enem najdaljših stavkov, kar sem jih videl, bi se dalo to tudi bolj jasno napisati, skratka, če se spremeni po vzoru dobrih praks iz drugih držav, kjer imajo pozitivne izkušnje s tem imenovanjem, potem je tudi razprava o tem končnem dejanju ali pa podpisu razbremenjena, razbremenjena te dileme, ki je zdaj pač ne samo v pomislekih naše poslanske skupine, ampak tudi, tudi širše javnosti. Tako da pač smer, v katero gre ta sklep, podpiramo, je pa treba po moje tukaj zagotoviti poleg vseh teh standardov tudi to, da ta postopek ni zaprt zgolj v neke ozke dvorane, kjer se potem ne dobi niti zapisnikov tega organa, Sodnega sveta ali pa ko se dobi so stvari pač prečrtane, pa enostavno vse poteka, kot da bi šlo za izbor, bom rekel, neke prostozidarske lože, ne pa samostojne veje oblasti. Tako da s tega vidika zdaj, če sem dobro prebral ta stavek, je to za podpreti in tudi s tem odložiti vso nadaljnjo razpravo o tem, kje je ta končni podpis.

Vir neresnične izjave: Twitter