Dejstvo:
Navedbe v članku ne držijo. Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič ni Janeza Doltarja nikoli nikomur predlagala za v. d. direktorja Urada za narodne skupnosti.
Dejstvo:
Navedbe novinarja Bojana Požarja ne držijo, kar je na omrežju X pojasnil tudi predsednik NSi Matej Tonin, ki je zapisal: »Ne drži! Pred parlamentarnimi počitnicami sva se z Anžetom Logarjem dobila v DZ. Ni šlo za noben dogodek, ampak sva se dogovorila, da se dobiva in pogovoriva v pisarni DZ. Povsem korekten pogovor o prihodnjih izzivih Slovenije. Tudi nobenih čudnih pogledov ni bilo, ampak dogovor, da bo upravni odbor Platforme Sodelovanja ponudbo preučil in odločitev sporočil jeseni. Kasneje sem po sklepu Sveta NSi poslal še formalno pisno vabilo za sodelovanje. Zame je bilo ključno, da so bili vsi akterji neposredno seznanjeni prej, preden je bilo karkoli v medijih. Nisem namreč želel, da bi potencialni partnerji predlog najprej slišali iz medijev, tako kot se je to zgodilo v predsedniški tekmi.«
Dejstvo:
Pavel Rupar s svojim komentarjem namerno zavaja in širi laži. Zelo veliko članov in funkcionarjev NSi je namreč ob poplavah in plazovih pomagalo ljudem in tudi fizično garalo. Je pa res, da tuje nesreče nismo želeli izkoriščati za promocijo stranke, poslancev in drugih naših predstavnikov. To je razlog, da naših fotografij ne boste našli na naših družbenih omrežjih in v medijih - kar pa ne pomeni, da nismo pomagali. Znotraj stranke smo s pozivi članstvu organizirali več delovnih akcij, ki so bile množično obiskane, mnogo ljudem v stiski smo pomagali z darovi v denarju ali pa z materialnimi stvarmi.

Kdor je iskreno dobrodelen in rad pomaga ljudem v stiski, se s tem ne hvali. Naj tako ostane tudi v prihodnje. Za podkrepitev naših navedb in demanti zapisa bivšega poslanca in župana SDS pa tokrat izjemoma objavljamo tudi nekaj fotografij z delovnih akcij, ki jih je organizirala NSi in so se jih udeležili naši člani in funkcionarji.

Korektno bi bilo, da se Pavel Rupar za svoje zavajanje in blatenje podobe NSi vsaj opraviči.
Dejstvo:
V NSi na prvega predsednika NSi dr. Andreja Bajuka nikakor nismo pozabili. V njegov spomin se mu na ljubljanskih Žalah vsako leto poklonimo z vencem in molitvijo.

Preberi več

Če kdo, je na dr. Bajuka pozabil Janez Janša, ki z nekdanjim predsednikom NSi po volitvah 2008 ni nikoli več stopil v stik. O odnosu do dr. Bajuka sama zase govori tudi anekdota ob slovesnosti v Vili Podrožnik, ko je dr. Bajuk prejel nagrado za najboljšega finančnega ministra leta v EU: gostje so na prihod takratnega predsednika vlade Janeza Janšo čakali več ko pol ure, a Janše na dogodek ni bilo …

Vir neresnične izjave: Twitter

Dejstvo:
Marko Štrovs je bil glavni tajnik stranke Nova Slovenija od 7. 8. 2000 do 7. 12. 2000, torej le štiri mesece in še to pred 23 leti. Osebno se ne pozna z nobenim članom vodstva stranke oziroma z njimi nima nobenega stika. Iz stranke pa je izstopil že leta 2008, zato tudi nima nobenega vpogleda v delo NSi. Je pa ob svojem izstopu aktivno sodeloval pri rušenju NSi.

Preberi več

Marko Štrovs je ob izstopu iz stranke Nova Slovenija pred 15 leti aktivno pomagal ustanoviti Krščansko demokratsko stranko (KDS), postal njen generalni sekretar, s svojimi aktivnostmi v tej konkurenčni stranki pa je aktivno deloval proti NSi. 

 

Kot zanimivost velja omeniti, da je bil gospod Marko Štrovs član Komunistične partije Slovenije in je ob včlanitvi v NSi ta podatek namerno zamolčal. Več o tem lahko preberete na: https://www.dnevnik.si/337238.

 

Vir neresnične izjave: Twitter

Dejstvo:
Ko predsednik stranke na seji parlamentarne komisije podpre predlog, njegova stranka glasuje za, sam pa nato predlog uporabi za spletno obračunavanje. Komentar ni potreben, saj je iz magnetograma seje Ustavne komisije v državnem zboru vse razvidno.

Janez Janša, 31. maja 2023 na seji Ustavne komisije: Tako da pač smer, v katero gre ta sklep, podpiramo, je pa treba po moje tukaj zagotoviti poleg vseh teh standardov tudi to, da ta postopek ni zaprt zgolj v neke ozke dvorane, kjer se potem ne dobi niti zapisnikov tega organa, Sodnega sveta. Tako da s tega vidika zdaj, če sem dobro prebral ta stavek, je to za podpreti in tudi s tem odložiti vso nadaljnjo razpravo o tem, kje je ta končni podpis.

Preberi več

Magnetogram seje Ustavne komisije v Državnem zboru RS, 31. maj 2023

PREDSEDNIK JOŽEF HORVAT: Kolegice in kolegi, obveščam vas, da sem od Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati danes, 31. maja, prejel predlog sklepa, ki ga zdaj imate že na klopi in je tudi v sistemu Udis. Glede na vsebino sklepa sem ocenil, da je smiselno in nujno, da o njem Ustavna komisija odloči na začetku današnjega 3. nadaljevanja prve seje.

Za magnetogram in za javnost, ki nas spremlja, mi dovolite, da ta predlog sklepa preberem: Predlagamo, da Ustavna komisija na tretjem nadaljevanju 1. seje pri 2. točki dnevnega reda na podlagi četrtega odstavka 73. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep:

»Ustavna komisija nalaga strokovni skupini za področje volitev sodnikov, da mnenje strokovne skupine za področje volitev sodnikov s stališčem o osnutku ustavnega zakona EPA 299-IX, z dne 24. 4. 2023, v točki 2.5 mnenje o 131. členu Sodni svet dopolni z možnostmi dopolnitev in sprememb 131. člena, s ciljem okrepitve vloge Sodnega sveta kot gradnika in varuha samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti, ki skrbi za kakovost dela sodišč in sodnikov ter javni ugled sodstva, pri čemer naj možne spremembe oziroma dopolnitve upoštevajo uveljavljene mednarodno pravne standarde in primere tuje dobre prakse glede sestave, volitev in delovanja sodnega sveta ter dopolni predlog stališča ustavne komisije o osnutku ustavnega zakona z novo 5. točko, tako, da se bo pri pripravi predloga ustavnega zakona o spremembi 129., 130., 132. in 134. člena Ustave pripravil tudi predlog spremembe oziroma dopolnitve 131. člena Ustave, ki bo ustavno pravna podlaga za navedeno okrepitev vloge Sodnega sveta in zavezo zakonodajalcu za normativno ureditev meril in pogojev za kandidiranje in za člana v Sodnem svetu, določnejša pravila postopka izbire kandidatov za vse člane Sodnega sveta, izboljšano transparentnost odločanja Sodnega sveta ter profesionalizacijo dela Sodnega sveta.

Zdaj sprašujem predstavnike poslanskih skupin, če želijo podati svoje stališče o predlogu pravkar prebranega sklepa. Ugotavljam … Gospod Janez Janša, izvolite.

  

JANEZ (IVAN) JANŠA (PS SDS): Ja, hvala lepa.

Zdaj pač ta sklep gre v pravo smer, ne, ker bistvo zagotavljanja neodvisnosti sodne veje oblasti je v tem, da se vzpostavi ravnotežje med … /nemir v dvorani/

PREDSEDNIK JOŽEF HORVAT: Izvolite, nadaljujte, gospod Janša.

  

JANEZ (IVAN) JANŠA (PS SDS): Sem mislil, da bo gospa namesto mene. Skratka, da se vzpostavi ravnotežje med, bom rekel, avtonomijo, bom rekel, te veje oblasti, ki se odraža preko, bom rekel, ustrezne zastopanosti v organu, ki predlaga sodnike v imenovanje, in med ostalo, ostalim delom ali pa ostalim predstavništvom, bom rekel, tudi drugih vej oblasti, ki pa zagotavljajo, da ta veja oblasti ni brez nadzora. Ker če imate v Sodnem svetu, bom rekel, večinski vpliv tistih, ki pač predstavljajo to vejo oblasti, potem se brez kakršnegakoli nadzora reproducira, ne, ta veja oblasti, ampak tudi, bom rekel, posamični klani, nepravilnosti in tako naprej, saj teh primerov je polno v svetu. Tako da v sistemu imenovanja, kakršnega imamo danes v Sloveniji, pa tudi če se ga spremeni kot se zdaj predlaga, se pravi, da končno besedo ali pa končni žegen nima Državni zbor ampak predsednica ali pa predsednik republike, je ta prvi del postopka, kjer se predlog oblikuje, ključen, dejansko je ključen. Brez tega, da se kakorkoli spremeni mehanizem, preko katerega se pride do predloga, o katerem na koncu odloča po sedanji ureditvi Državni zbor, po novi predlagani predsednica republike, ne, je prenos imenovanja sodnikov iz Državnega zbora na predsednika ali pa predsednico republike korak nazaj. Ker zdaj v Državnem zboru je vsaj razprava o kandidatih, pa se pojavijo pomisleki, pa se stvari razčistijo, tudi nekaj zavrnitev je bilo, čeprav jih je izjemno malo, ne, tam, ko je šlo pač za najvišje sodne funkcije, pa še tam se je na koncu vse sforsiralo, dočim če to imenovanje pride potem zgolj v podpis predsednice države in javnost pa tudi ostale veje oblasti za to izvejo iz Uradnega lista, je narejen še en korak nazaj. Tako da v, če pa se prvi del, to, kar pač nekako vidim intenco v tem predlogu, ki je sicer oblikovan v enem najdaljših stavkov, kar sem jih videl, bi se dalo to tudi bolj jasno napisati, skratka, če se spremeni po vzoru dobrih praks iz drugih držav, kjer imajo pozitivne izkušnje s tem imenovanjem, potem je tudi razprava o tem končnem dejanju ali pa podpisu razbremenjena, razbremenjena te dileme, ki je zdaj pač ne samo v pomislekih naše poslanske skupine, ampak tudi, tudi širše javnosti. Tako da pač smer, v katero gre ta sklep, podpiramo, je pa treba po moje tukaj zagotoviti poleg vseh teh standardov tudi to, da ta postopek ni zaprt zgolj v neke ozke dvorane, kjer se potem ne dobi niti zapisnikov tega organa, Sodnega sveta ali pa ko se dobi so stvari pač prečrtane, pa enostavno vse poteka, kot da bi šlo za izbor, bom rekel, neke prostozidarske lože, ne pa samostojne veje oblasti. Tako da s tega vidika zdaj, če sem dobro prebral ta stavek, je to za podpreti in tudi s tem odložiti vso nadaljnjo razpravo o tem, kje je ta končni podpis.

  

Vir neresnične izjave: Twitter

Dejstvo:
Evropska poslanka Ljudmila Novak je pred letom in pol res bila tarča ropa. Dogodek je prijavila policiji, ta pa je storilca izsledila: izkazalo se je, da gre za 14-letnega mladoletnika s stalnim prebivališčem v Ljubljani.

Preberi več

Evropska poslanka Ljudmila Novak je sporočila, da sta se ji pred letom in pol v Ljubljani dva mladoletnika na skiroju pripeljala izza hrbta, zadnji od njiju pa ji je iz rok iztrgal torbico. Odpeljala sta se naprej in izginila za vogalom. Dogodek je prijavila policiji, ki pa ji je torbico vrnila že isti dan, saj sta jo roparja na begu odvrgla.
Iz torbice je izginilo nekaj gotovine, dokumenti so ostali nedotaknjeni. Proti enemu od storilcev so uvedli sodni postopek in izkazalo se je, da gre za štirinajstletnega mladoletnika s stalnim prebivališčem v Ljubljani.

Ker Ljudmila Novak neprijetnega dogodka ni razumela kot dejanje, ki je povezano z njeno politično aktivnostjo, o tem ni obvestila javnosti. Prav tako nasprotuje tudi vsem poskusom, da bi se ta dogodek izrabljal za širjenje kakršnekoli nestrpnosti.

Vir: Nova24TV

Marjan Šarec
20. julij 2023, novinarska konferenca po seji vlade
»Stroški izgradnje obeh bataljonov tudi z racionalizacijo števila vozil bodo bistveno nižji v primerjavi s projektom nakupa 45 bojnih kolesnih vozil Boxer. Prihranek je ocenjen na 498 milijonov evrov.«
Dejstvo:
Nakup 45 vozil Boxer, ki ga je preklicala Golobova vlada, bi po podpisani pogodbi stal 240 milijonov evrov (brez DDV). Kako je pri tem možno prihraniti 498 milijonov evrov, ve samo aktualna vlada.

Preberi več

Aktualna vlada se je odločila, da namesto 45 oklepnih vozil 8X8 Boxer nabavi 106 oklepnih vozil 8X8. Ocenjena vrednost nakupa znaša 695 milijonov evrov.

 

Zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi, nezadostnih proizvodnih kapacitet in visoke inflacije so se cene vojaške opreme na trgu močno zvišale. Zato je danes na trgu praktično nemogoče kupiti oklepna vozila s primerljivimi lastnostmi in stopnjo varnosti vozilom Boxer po ceni, ki bo nižja od izpogajane v razveljavljeni pogodbi. Nižjo ceno je možno doseči samo z varčevanjem na kakovosti in zaščiti. Vsak privarčevan evro pomeni nižjo stopnjo zaščite. Varčevanje na varnosti vojakov je napačna usmeritev.

 
Odločitev za nakup 45 vozil Boxer je bila pretehtana. Gre za najnižjo možno število vozil, ki zagotavljajo vzpostavitev srednje bojne bataljonske skupine, za toliko vozil pa smo glede na kadrovsko stanje imeli tudi zagotovljeno posadko. Odločitev za nakup 106 vozil je izjemno tvegana. Zaradi nedavnih katastrofalnih kadrovskih trendov v SV se lahko zgodi, da posadk ne bo in bodo vozila stala v garažah. To bo velik fiasko aktualne vlade, hkrati pa bo to tudi voda na mlin tistim, ki želijo ustaviti kakršne koli obrambne nakupe.

 

Vir: videoposnetek izjave ministra za obrambo Marjana Šarca

Dejstvo:
Po menjavi vsake vlade se del vodilnih kadrov v gospodarstvu zamenja, nekateri pa ostanejo. Tako je bilo v preteklosti in tako je tudi danes. Dobro za državo je, če kompetentni kadri ostanejo. NSi s svojim delom vsak dan dokazuje, da smo jasna in odločna opozicija. Prenova slovenske desnice je edini način, da na naslednjih volitvah preprečimo zmago že peti instant stranki »novih obrazov« na levi.
Dejstvo:
NSi je ustavil predlog takratnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja, ki je za financiranje dolgotrajne oskrbe predvidel dodatno obremenitev plač. Uvedba dolgotrajne oskrbe bi morala biti čim bolj finančno nevtralna, zato je minister Janez Cigler Kralj predlagal drugačen model financiranja. Članek ima zato zavajajoč naslov in točen zaključek (glej spodaj) – cilj NSi je bil, da se dolgotrajna oskrba uvede brez dodatne obremenitve dela.

Preberi več

Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravil minister Janez Cigler Kralj, je zagotovil sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe do leta 2025 iz naslednjih virov:

  • evropska sredstva
  • del iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga že plačujemo in je v delu namenjen prav dolgotrajni oskrbi
  • proračun

Sredstva za izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi do leta 2025 so bila zagotovljena!

Po načrtu NSi bi v letu 2025 za izvajanje dolgotrajne oskrbe zagotovili naslednje dodatne vire:

  • demografski sklad oz. SDH (prihodki iz naslova dobičkov podjetij v državni lasti)
  • notranje rezerve pri javni porabi države
  • uvedba socialnega zavarovanja kot drugega stebra financiranja socialnega varstva

Uvedba prispevka za socialno oskrbo bi morala biti vsaj finančno nevtralna – ljudi ne bi smeli še dodatno finančno obremeniti.

Davčna reforma NSi

Če aktualna Vlada ne bi odpravila naše davčne reforme (dvig splošne dohodninske olajšave na 7.500 EUR v letu 2025), bi ljudem tudi po uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo v žepu ostalo več: posamezniku s povprečno plačo bi v žepu ostalo med 500 in 700 EUR več na leto.

Vir: Necenzurirano.si

Dejstvo:
NSi je svoje člane javno pozval k oddaji podpisov za referendum o spremembi Zakona o dolgotrajni oskrbi. Prav tako smo jasno povedali, da nasprotujemo vladnemu zakonu, ki zamika izvajanje dolgotrajne oskrbe za eno leto. To dokazujejo tudi objave na naših spletnih straneh.

Preberi več

NSi je v parlamentu glasovala proti spremembi Zakona o dolgotrajni oskrbi.

V času referendumske kampanje smo zelo jasno sporočili svoje stališče v zvezi z vladnim zakonom (PROTI).

Referendum sam pa je bil že vnaprej izgubljena bitka, saj ljudje na njem niso odločali o vsebini, ampak predvsem za ali proti Janezu Janši.

Vsakomur, ki nepristransko spremlja delo slovenskih političnih strank, pa je že postalo jasno, da je NSi samostojna stranka s svojo politiko in da zavrača vsakršne ideje o gospodarju tako na levi kot na desni strani slovenske politike.

Vir neresnične izjave: Twitter

Marjan Šarec
8. junij 2023, novinarska konferenca
»Po prvotnih napovedih bi morala država zaradi odpovedi pogodbe o nakupu oklepnikov boxer plačati okoli 70 milijonov pogodbene kazni. S hitrim odstopom od pogodbe smo državi prihranili 65 milijonov evrov.«
Dejstvo:
Vozilo Boxer je tehnično najbolj dovršeno in varno oklepno vozilo. Oklepna vozila so nujna za zagotavljanje varnosti slovenskih vojakov. Za pogodbeno kazen je odgovoren tisti, ki od pogodbe odstopi. Vlada, ki v času vojne v Ukrajini odstopi od takšne pogodbe, je politikantska in se igra z nacionalno varnostjo Republike Slovenije.

Preberi več

Marjan Šarec na novinarski konferenci: Po prvotnih napovedih bi morala država zaradi odpovedi pogodbe o nakupu oklepnikov boxer plačati okoli 70 milijonov pogodbene kazni, a bo ta po besedah ministra za obrambo Marjana Šarca informacijah znašala 4,15 milijona evrov. S hitrim odstopom od pogodbe je po njegovih besedah država prihranila 65 milijonov evrov.

Dejstvo je, da v pogodbi za nakup osemkolesnikov boxer ni predvidena pogodbena kazen v primeru odstopa od nakupa.

Ob besednih akrobacijah ministra Šarca, da je Sloveniji prihranil 65 milijonov, je predsednik NSi Matej Tonin v izjavi za javnost zapisal:

“Odločitev za nakup vozil Boxer je bila sprejeta v času vlade Mira Cerarja. V postopkih analize trga so se preučile možnosti nakupa petih različnih vrst oklepnih vozil. Vozilo Boxer se je izkazalo kot najbolj varno in tehnološko dovršeno oklepno vozilo. Ponudba, ki je vsebovala tudi rezervne dele, je bila ekonomsko najugodnejša.

Z nakupom vozil Boxer bi podprli evropsko in slovensko obrambno industrijo, s čimer bi krepili nujno strateško avtonomijo EU. Vozila Boxer bi zagotovila najvišjo stopnjo varnosti v iskanem razredu oklepnih vozil. Z odpovedjo pogodbe aktualna vlada sporoča, da varnost slovenskih vojakov ni več njena prioriteta.

Vlada, ki v času vojne v Ukrajini odstopi od pogodbe za nakup oklepnih vozil Boxer in je za to celo pripravljena plačati penale, je neodgovorna in politikantska. Pred varnost vojakov in nacionalno varnost Republike Slovenije postavlja svoje ozke politične interese in pri tem slepo sledi zahtevam stranke Levica. 

Učinkovitost žal ni vrlina Golobove vlade. Samo za odpoved pogodbe so potrebovali eno leto. Predstavitev alternative za oklepnik Boxer so napovedali do konca decembra 2022, pa se je časovnica tudi tokrat zamaknila. Glede na dejstvo, da je pogodba za nakup Boxerjev vredna 240 milijonov evrov, pa bo zares zanimivo spremljati, kako bo vlada pri tem prihranila napovedanih 400 milijonov evrov.”

Matej Tonin je kot obrambni minister pogodbo za nakup boxerjev podpisal, ko je dobil zeleno luč parlamenta in tudi Ustavnega sodišča RS. Levica je namreč z namenom blokiranja postopka nakupa vložila zahtevo za presojo ustavnosti odločitve državnega zbora, da referendum o nakupu boxerjev ni možen. Ustavno sodišče je odločitev parlamenta, da referendum ni možen, potrdilo.

Vir neresnične izjave: novinarska konferenca Marjana Šarca (SiolNET)

 

Dejstvo:
Delegacija NSi pod vodstvom podpredsednika stranke Janeza Ciglerja Kralja je bila tudi letos, tako kot že vsa leta doslej, navzoča na spominski in spravni slovesnosti v Kočevskem rogu. Zaradi popolne zapore ceste v Kočevju (maraton) je prispela točno ob začetku svete maše. Venec je položila po zaključku maše.
Dejstvo:
Jernej Vrtovec je dolgoletni poslanec NSi, nekdanji minister za infrastrukturo, vodil je tudi preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu (DUTB). V enem letu je Komisija za nadzor javnih financ (KNJF) imela skupno 27 sej. Jernej Vrtovec s svojim delom ves čas dokazuje, da je izjemno strokoven, kompetenten in zato več kot primeren za vodenje KNJF.

Preberi več

Predsednik Komisije za nadzor javnih financ (KNJF) Jernej Vrtovec (NSi) je v enem letu sklical in izvedel 11 rednih in 16 nujnih sej KNJF. Člani so zahtevali natančne odgovore predstavnikov Vlade o načinu in gospodarnosti porabe javnih sredstev.

V nadaljevanju navajamo najbolj odmevne teme sej KNJF:

  • 500 milijonska dokapitalizacija HSE,
  • namera o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika,
  • postopek izbire izvajalca za podiranje ograje na južni meji,
  • izplačilo nagrade Prešernovega sklada Svetlani Makarovič iz državnega proračuna,
  • alarmantno stanje v slovenskem gospodarstvu in vpliv na stanje javnih financ,
  • uvedba obveznega zdravstvenega prispevka in vpliv na stanje javnih financ, …

Žal poslanci Poslanske skupine SDS že vse od volitev 2022 ne želijo sodelovati pri delu KNJF, kar močno otežuje učinkovit nadzor opozicije nad delom Vlade.

Vir neresnične izjave: Twitter

Dejstvo:
Nova Slovenija je podpise za uvedbo parlamentarne preiskovalne komisije glede spornih poslov skupine GEN-I že prispevala. Poslanski skupini SDS jih bomo izročili takoj, ko imenuje svoje člane v obe opozicijski parlamentarni komisiji – Komisijo za nadzor javnih financ (KNJF) in Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS). Delovanje teh komisij je ključno za nadzor nad delom celotne vlade, blokada SDS ta nadzor močno otežuje.
Nerazumljivo vztrajanje SDS pri neimenovanju svojih članov v obe parlamentarni komisiji najbolje razloži spodnji tvit poslanca Aleksandra Reberška (NSi).

Preberi več

Nova Slovenija je samostojna opozicijska stranka in vse kar zahtevamo je partnerski odnos znotraj opozicije.

Kaj bi torej moral storiti SDS: izmed svojih 26 poslancev bi v KNJF morali imenovati 4 svoje poslance in v KNOVS 2 svoja poslanca. S tem bi zagotovili normalno delovanje obeh komisij, omogočili bi celovit opozicijski nadzor nad delom Vlade, NSi pa bi takoj izročila podpise za ustanovitev preiskovalne komisije glede spornih poslov GEN-I na Balkanu.

Da gre le za politično igro, je v pismu članom že januarja letos pojasnil predsednik stranke Matej Tonin, ki je zapisal:

»Še zadnji iz kroga očitkov pa je, da NSi ne prispeva podpisov za preiskavo poslov GEN-I na Balkanu, ker domnevno ščitimo Roberta Goloba. Zaradi trmarjenja SDS imata parlamentarni komisiji (Komisija za nadzor javnih financ in Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb), ki bi morali nadzorovati delo vlade, že 8 mesecev težave pri svojem delu. Osnovno vprašanje je torej: Komu je v interesu, da je vlada brez resnega nadzora opozicije?«

Pravilni odgovor najbrž poznate …

Vir neresnične izjave: Twitter